Poleg tega, da je to naše glavno mesto, je Ljubljana že 6 meseceu moj drugi dom :D Celo poletje sm se veselila dejstva, da se bom preselila v tako večje mesto :D Js sm namreč z vasi (beri: kmečko dete :D) in mi je blo že dougčas počenjat ene in iste stvari in gledat ene in iste ljudi. Prau nestrpna sm bla. In je pršu ta dan, ko sm pobrala vse svoje stvari in se odpeljala proti Ljubljani. Novim dogodkom naproti seveda :D Morm priznat da na koncu le ni blo tko lahko it od doma :s Prve tedne sm kr pogrešala vse skupi. Tko svoje domače, kot prijatelje.Se spomnem prvega tedna v Ljubljani. Lol :D Okol sm letala kot muha brez glave. Nism vedla v kero smer naj sploh grem, da pridem tam ko sm hotla =) Pa ta hektičnost. Jaoooo. Tle ljudje laufaja, kot da grejo na vlak. Vsem se nekam mudi. Js sm se pa na začetku vlekla kot megla okol, pa so me skor pohodli :D Sam zdj sm se tud js navadila in pospešim korak :p
Spomnem se enga smešnega dogodka. Katja je morala neki v klinični centr it in smo se odločle, da gremo raziskovat pot do tam. Da ne bo zadn moment iskala. Sproti bi pa še pogledale, kak bom js do faxa pršla :D In mi lepo skapiramo, da do kliničnega lahk pridemo s trolo št. 9 :D Me se tko čist vesele vsedemo na trolo in se pelemo. In se še kr pelemo. No ja, po nekem času smo se že mal čudno gledale, ker se nekam doug furamo a smo vedle da le ni tko daleč do kliničnega. Že je bla zadna postaja. Ja nč ne. Smo šle dol in počakale na drugo trolo :D Smo mogle pač po isti poti nazaj. Kot ste že nekateri opazli, smo šle na pravo trolo, sam smo se žau postavile na narobno stran ceste, tko da smo pristale čist na drugem koncu kot bi morale :D Ah ja. Se zgodi ;)
Spomnem se enga smešnega dogodka. Katja je morala neki v klinični centr it in smo se odločle, da gremo raziskovat pot do tam. Da ne bo zadn moment iskala. Sproti bi pa še pogledale, kak bom js do faxa pršla :D In mi lepo skapiramo, da do kliničnega lahk pridemo s trolo št. 9 :D Me se tko čist vesele vsedemo na trolo in se pelemo. In se še kr pelemo. No ja, po nekem času smo se že mal čudno gledale, ker se nekam doug furamo a smo vedle da le ni tko daleč do kliničnega. Že je bla zadna postaja. Ja nč ne. Smo šle dol in počakale na drugo trolo :D Smo mogle pač po isti poti nazaj. Kot ste že nekateri opazli, smo šle na pravo trolo, sam smo se žau postavile na narobno stran ceste, tko da smo pristale čist na drugem koncu kot bi morale :D Ah ja. Se zgodi ;)
Drgač mi je pa kr fajn tle. Je več trgovin pa tud dogaja se več, kot pa pr men doma :D
Vedno sm govorila, da js pa že ne bom v mestu živela. No in zdj sm tle. V Ljubljani :p
Kr hitro se človek navadi na novo okolje. Edino kar mal pogrešam je zelena narava. Tle ko mam js stanovanje ni je lih neki velik al ok. Bomo nekak preživeli. :D
Bom zaklučla.
Fajn se mejte
2 komentarja:
Hehe tega dogodka se pa prav lepo spomnim :) zelooo daleč smo se pelale...lahk bi pršle že ven iz Lj :) ah ja...jst sm se tut čist navadla živet v lj, seveda ker mam tako dobre cimre! Pogrešam pa tut travo, drevesca, rožce....
ah ja. sej nismo ble blond ne :p
Objavite komentar