Feeds RSS
Feeds RSS

petek, 30. november 2007

Stari Respekt :D

Čeprau je že gospod DD objavu na svojem blogu filmček, pa tud po mejlu kroži vse skupi, morm seveda še js tle prilimat :D
Že v gimnaziji sm občudovala njegov talent (in njegov izgled seveda :blush: hihi). Mislim da mu je res pravo mesto na AGRFT-ju...Klemenko ti si car :D Naprej več ne rabim komentirat. Prepričajte se sami :D
Prijetno gledanje in poslušanje ;)






ponedeljek, 26. november 2007

Kifl Fešta

A se vidimo?? :D :D

Upam da nas bo čim več. Res sm ful firbčna kak to vse skupi zgleda. Prejšnje leto sm jo zamudila, to leto pa mi ne bo ušla :D

No če me kdo vidi/prepozna naj me pocuka za rokav, pa bomo kako rekli al pa kej šli spit ;)

nedelja, 25. november 2007

Ko Bi Le Vedel



Ko bi le vedel
kaj vse bi storila samo da bi te nazaj dobila
Ko bi le vedel
kako sem ob sebi si te želela ko te nisem mela!


Pesem pove vse. Moje misli, želje, občutja. Ni nič za dodati ne za odvzeti.
Vprašanje: Ali lahko dva, ki sta v preteklosti bila par, po nekem času spet najdeta skupno pot? Se lahko ponovno ljubita?
Mogoče bi najdla odgovor na vprašanje, če bi vedel..Tako pa NE veš in je za zdaj bolje tako. Mogoče pa kdaj v prihodnosti...Mogoče

petek, 23. november 2007

Go Robbie Go Robbie :D

Sedimo v dnevni in gledamo filmčke na YouTube-u. Jasmina nam pokaže en delček koncerta Robbie-a (al kakorkoli se že napiše :D sklanjanje mi baš ne gre :blush:) Williamsa. Pride do 3 minute in 40 sekund. Ne vem kak bi opisala izraz na naših obrazih. Čeljusti so se nam obesile skoraj do tal, oči pa so nam skočile iz jamic tko kot tistem igralcu (katerega imena se ne spomnem :D) v filmu Maska! Vglavnem da dol padeš. Prepričajte se sami ;)
Ženska zavidam ti!!! :D

torek, 20. november 2007

Srce Nije Kamen


Jer srce nije kamen, ne, srce nije kamen
da ga samo baciš iz kaputa,kao kartu poslije puta...
Srce nije kamen, ne, srce nije kamen,
kad pukne na dva dijela nije vrijedno
jer više ne kuca k'o jedno
Srce nije kamen...


U dušu me tvoj pogled tako,
lomim se pucam ko staklo,
kako da kažem ti zbogom kad sve gubim s tobom...


Občasno mislim, da nekateri imajo kamen namesto srca. Nihče jim ne more do živega. Enostavno so brezčutni. Ja, tudi js bi občasno raje, da je moje srce trdo kot kamen. Ne bi več bolelo. Ne bi bilo prizadeto.
Nažalost pa je ravno obratno. Srce je kot steklo, ki se lahko v najkrajšem času razbije na tisoče koščkou. Pa tudi če bi šli te koščke iskat in nazaj skupi sestavlat, nikoli več ne bi bilo tako kot je bilo prej.
Js resno ne razumem, zakaj človek ne da karte na mizo in pove kako in kaj. Lažje bi bilo če bi nekatere stvari bile že od začetka razčiščene, da potem ne bi prišlo do nesporazumou in da oseba ne bi živela v zmoti.
Nažalost je v takih situacijah vedno nekdo prizadet!

ponedeljek, 12. november 2007

In kaj zdaj?


Celotna zgodba se je začela pred približno 5imi (?!) leti. Srečala sva se po naključju in tudi po naključju spoznala. Ne vem kako, ampak po nekem času sva prišla skupi. Mogoče je bilo takrat moderno met fanta/punco oz. sm js tko mislila (pač prvi letnik srednje šole, novi list v življenju, odraščanje..). Ampak kaj kmalu sm spoznala, da mi pa to le ne ugaja in se odločila prekinit vse skupi.
Potem se je pa vse začelo. Spoznala sm, da sm naredila napako. Spoznala sm, kako rada sm te vbistvu imela. Koliko noči sm prejokala zaradi tebe. Dobro si vedu, da me lahko obračaš kakor ti paše, ker bi vse naredila, da sm le malo s tabo. To si tko izkoristu kot še nobeden ne! Vedela sem, da nisem edina, ampak sm si pred tem zatiskala oči. Enostavno sm si vse odmislila in bila srečna, ker sem lahko s tabo. Morala bi misliti na posledice. Morala bi misliti nase! Nisem vedela ali naj poslušam srce ali razum. Definitivno sm se narobe odločila!
To vse skupi je trajalo cele 2 leti. 2 leti mojega življenja. Niti ne vem kako je prišlo do tega da sva vsak šla svojo pot. Kar naenkrat ni bilo več slišati zate.
Ne vem zakaj maš tako sposobnost, da se vedno pojaviš ob narobnem trenutku. In to ravno zdaj?? Praviš da si se spremeniu, da si druga oseba. A sem ti sploh sposobna verjet? Strah je enostavno prevelik. Nočem spet biti prizadeta! Po drugi strani pa...
Ne vem. Ne vem kaj narediti! Poslušati srce ali razum? Enkrat sm se že narobe odločila.
Ali naj tvegam???

četrtek, 1. november 2007

1 leto


Včeri je blo eno leto odkar te več ni.
Še kr ne morem verjet, da te nikol več ne bom vidla, da se nikol več ne bom pogovarjala s tabo :(
Odšeu si nepričakovano. Z danes na jutri.
Niti poslovit se nism mogla, ne reč kako rada te imam.
Trudim se spomnit zadnjih besed, zadnjih trenutkou, ampak enostavno nič. Tema.
Kolkrat sm se spraševala zakaj?? Zakaj tako? Kaj bi če bi??
Ampak nič ne pomaga. Nič te ne bo vrnilo nazaj.
Človek se s časom sprijazni, pozabi pa nikoli.
Nikoli ne bom pozabila tiste bolečine, ko sm zvedla, da te več ni.
Niti jokat nisem mogla.
Spominjamo se samo lepih in veselih trenutkou, grdi so pozabljeni in vse je oproščeno.
Tolko besed je ostalo neizrečenih. Tolko stvari je bilo načrtovanih.
Ja, očitno je to res bla usoda!
Verjamem da ti je sedaj lepo tam kjer si in da nas opazuješ in varuješ.
Vedi da te mamo vsi radi in da te pogrešamo!!!
Za vedno boš z nami in v naših srcih :(