Feeds RSS
Feeds RSS

četrtek, 1. november 2007

1 leto


Včeri je blo eno leto odkar te več ni.
Še kr ne morem verjet, da te nikol več ne bom vidla, da se nikol več ne bom pogovarjala s tabo :(
Odšeu si nepričakovano. Z danes na jutri.
Niti poslovit se nism mogla, ne reč kako rada te imam.
Trudim se spomnit zadnjih besed, zadnjih trenutkou, ampak enostavno nič. Tema.
Kolkrat sm se spraševala zakaj?? Zakaj tako? Kaj bi če bi??
Ampak nič ne pomaga. Nič te ne bo vrnilo nazaj.
Človek se s časom sprijazni, pozabi pa nikoli.
Nikoli ne bom pozabila tiste bolečine, ko sm zvedla, da te več ni.
Niti jokat nisem mogla.
Spominjamo se samo lepih in veselih trenutkou, grdi so pozabljeni in vse je oproščeno.
Tolko besed je ostalo neizrečenih. Tolko stvari je bilo načrtovanih.
Ja, očitno je to res bla usoda!
Verjamem da ti je sedaj lepo tam kjer si in da nas opazuješ in varuješ.
Vedi da te mamo vsi radi in da te pogrešamo!!!
Za vedno boš z nami in v naših srcih :(

1 komentar:

Nikolina pravi ...

Ljudlje se nenehno izgubljamo. Prihajamo in spet odhajamo.
Ob odgodu je bolečina pogrešanja sled tistega ,ki je nekoč prišel.