Večnost

Le trenutek s tabo,

že sem vedela da zmešal si mi glavo.

Najini skupni večeri so bili kakor najlepše sanje,

a danes več ne morem verjeti vanje.

Imela sem te rada,

ti nisi bil le moja navada.

Žal hitro pokazal si svoj pravi obraz,
ki hladen bil je kot mraz.

Pogostokrat si se norčeval in se smejal,

vse moje skrivnosti si izdal.

Dokazal si da namesto srca kamen imaš

in da se nikoli z ljubeznijo ne predaš.

Ko dobil si kar si hotel,

si brez pozdrava odšel.

Rada pozabila bi nate

in na to kako umrla bi zate.

Spet je v mojih ustih grenak okus,

upam da tokrat uspe ta poskus.

Zapiram oči,

sem že na poti k VEČNOSTI!