Spoznale smo se natanko pred enim letom in pou.
Takrat si nisem mislila, da se bomo tko zaštekale kot smo se.
Ni nam zmankalo tem za pogovore.
Ponavadi smo se zvečer vsedle za mizo v kuhinji in začele debatni krožek :D
Občasno smo šle tud skupi v šoping in seveda domov prišle praznih rok.
Ampak to nas ni motilo, ker smo se vsaj družile.
Kavice tudi niso mankale, da ne govorim o čokolino partijih ob večerih.
Ja...Smeha je blo vedno dovolj.
In zdaj?
Od danes naprej naša Šivanka ne živi več z nami.
Naša miškica je zapustila svojo luknjico in se preselila s svojim dragim v njuno skupno stanovanje v Ljutomer.
Seveda ji privoščim novo stanovanje, novo službico in vso srečo sveta z njenim dragim, z njenim Mitjekom!
Zares si jo zasluži, ker je ena najboljših osebic, ki sem jih kdaj koli spoznala!!
Ampak...
Težko je spustiti tako osebico. Vsaj meni.
Ko se spomnem naših skupnih trenutkou in ko se spomnem, da jih več ne bo...
Res postanem žalostna.
Vem da Ljutomer ni na koncu sveta, naša Slovenijica je mala, ampak to ni to.
Mogoče se bomo videle 5x na leto, tako smo se pa vsak dan.
Seveda bo prišla nova cimra, sam mislim da take kot je bla naša Ivana, ne bomo več dobili.
In seveda mislim da takega odnosa, kot smo ga me vse mele v tem stanovanju, ne bo več.
Takrat si nisem mislila, da se bomo tko zaštekale kot smo se.
Ni nam zmankalo tem za pogovore.
Ponavadi smo se zvečer vsedle za mizo v kuhinji in začele debatni krožek :D
Občasno smo šle tud skupi v šoping in seveda domov prišle praznih rok.
Ampak to nas ni motilo, ker smo se vsaj družile.
Kavice tudi niso mankale, da ne govorim o čokolino partijih ob večerih.
Ja...Smeha je blo vedno dovolj.
In zdaj?
Od danes naprej naša Šivanka ne živi več z nami.
Naša miškica je zapustila svojo luknjico in se preselila s svojim dragim v njuno skupno stanovanje v Ljutomer.
Seveda ji privoščim novo stanovanje, novo službico in vso srečo sveta z njenim dragim, z njenim Mitjekom!
Zares si jo zasluži, ker je ena najboljših osebic, ki sem jih kdaj koli spoznala!!
Ampak...
Težko je spustiti tako osebico. Vsaj meni.
Ko se spomnem naših skupnih trenutkou in ko se spomnem, da jih več ne bo...
Res postanem žalostna.
Vem da Ljutomer ni na koncu sveta, naša Slovenijica je mala, ampak to ni to.
Mogoče se bomo videle 5x na leto, tako smo se pa vsak dan.
Seveda bo prišla nova cimra, sam mislim da take kot je bla naša Ivana, ne bomo več dobili.
In seveda mislim da takega odnosa, kot smo ga me vse mele v tem stanovanju, ne bo več.
Draga Ivana!
Res ti želim vso srečo sveta in vse najboljše v tvojem življenju!
Pogrešale te bomo!!!
Rada te mam :*
