...

I NEED HELP!!

Prosim naj se javi kaka profesionalka v pakiranju kufra! Kot že rečeno moram met obleko za 14 dni. Sej sm si zložla na kup tisto kar mislim da rabim, ampak je tega očitno prek preveč! Moj kufr namreč ne morm zapret :) (tud vsedla sm se gor, ampak raje ne bom pretiravala, da ne bo zadrga šla v **, ker pol bom še js v ** :D) Na vse kriplje se trudim kaj odstranit, sam si pol vedno mislim kaj pa če bom to rabla pa ono pa tretje, ja dougi rokavi morjo z mano, kratke hlače tud, douge pa tud, če bo slučajno zvečer mrzlo, sam grem za 14 dni, to pomen da morm met vsaj 2 douge in 2 kratke hlače, kaka kiklca neb škodla,sam pol morm met še kake balerinke, ki mi pašejo k majčki (ki jih mam mali miljon, ker če je vroče in se potiš, ne morš 2 dni v isti majci laufat!)...In tko se nadaljuje...JAO!
Zdj pa vprašanje kak naj to vse zložim? To me bo sam še bolj živčno delalo :S Matr..No upam na kak nasvet, če ne pa bom morala sama kaj preštudirat :(

...

Kdor čaka dočaka.

Trenutno se sprašujem ali to ni še ena laž? Še ena laž, da bi človeka pomiril češ saj bo. Po tolkem času mojega čakanja, upanje da bom to tud dočakala iz dneva v dan bledi. Enostavno več nimam moči za to. Ne bi si mislila da je vse tko težko in da tko čustveno izčrpa. Že od nekdaj sem zlo čustven tip človeka, ampak to presega vse moje meje. Bojim se tiste točke, ko bom enostavno čutila da ne zmorem več. Kaj bom potem? Bom dvignila roke od vsega? S tem bi tud dvignila roke od sebe in od vseh svojih sanj, ciljev.
No sej nočem spet jamrat...Ko sm mal gledala svoje poste za nazaj, sm opazla, da je čist preveč jamranja in stokanja vmes. Sicer pa večinoma takrat kaj napišem, ko sm slabe volje, žalostna, razočarana. To mogoče tud pr drugih pusti vtis, da sm totalno pesimističen človek in da ne vem nč druga kot sam jamrat. Ni vedno tko črno pr men, ampak tud taki dnevi obstajajao. Nažalost zadnje čase vse pogosteje (vzroke še iščem).
Sedaj bom imela mir, ki ga potrebujem. Umaknila se bom iz realnega sveta in se enostavno prepustila dogajanjem (in to celih 14! dni). Čas bo že prinesel svoje. Mal se bom poglobila v svojo notranjost in poskusila razčistit sama s sabo. Mislim da je čas da spoznam kdo sem in kaj sploh hočem oz. si želim v življenju. S tem sm tud spoznala, da me čakajo ne kaj preveč rožnati časi. Upam sam, da bom dobila potrebno razumevanje in podporo svojih najbližjih, ker če ne, res ne vem kaj bom. Ampak sm za zdj še dokaj optimistična.
Trenutno se sam veselim svojem potovanju. Mogoč me bo pa le kdo pogrešal :)
Aja, pa še neki sm spoznala. PMS + alkohol je en velik NO GO! pr men.
V prihodnosti bom 2x premislila o določenih stvareh! :)
Zdj je pa čas da neham bluzit!
Uživajte v poletju.

...

Ob takem vremenu kot je današnje, ko ti enostavno vse dol pade, mi ne preostane drugega, kot da nabijam dobr komad in gledam slikce od morja :)
Temu se reče sanjarjenje z odprtimi očmi!

No Stress

...

Trenutno sem res žalostna..Očitno se mi dogaja isto kar se mi je pred parimi leti...Ne vem zakaj moje najboljše prijatelce, ko dobijo tipe, vedno pozabijo na druge?? Dobesedno nas odfu*ajo..To se men trenutno dogaja...
Sej ne da ji ne privoščim srečne...Daleč od tega! Sam da si pa ne more mal tud za nas čas vzet, pa tud menda ni res..Prej sm bla očitno dobra, zdj pa ko te je**. Ampak vse se enkrat vrača...Ne razumem kak so lahk eni tko sebični..Ko te rabjo si jim vredi, ko pa ti njih, pa nimajo časa..Ampak neki me je pa ful zabolelo...Da mi pribije, da ji je bedno če njega ni..Kaj si naj pol js mislim?? Sej ne da nimam drugih prijatelc še, sam ona je pač ta, ki jo najdlje poznam in ki smo nekoč ble ko rit pa srajca...
Časi se spreminjajo in očitno gre vsak po svoji poti naprej..

...

Nebo, okrašeno s tisočimi zvezdami.
Pesek, ki žgečka med prsti.
Šum morja, ki je kot pesem.
Veter, ki se poigrava z lasmi.
Vonj poletja.
Pogled, ki pove več kot tisoč besed.
Razbijajoče srce.
Objem in Poljub.
Samo Ti in Js.
SANJE!

Ljubi me, ljubi me brez milosti, kakor vihar, ki zareže v noč! <3

...

"Do you know what it feels like loving someone that’s in a rush to throw you away?!"

...

Mogoče bo spet kdo reko, joj pa ne spet ta in to njeno jamranje! Sam kam pa naj dam to s sebe vn, če ne sm??
Počasi se že sprašujem, če mi na čelu piše budala leta...Mah kaj leta...Budala stoletja!! (sicer sm preverila v ogledalu in nč vidla, ampak je mogoč le izbranim osebam vidno).
Ne vem kak me vedno znova in znova ene in iste osebe spravijo do tega, da jim verjamem eno in isto stvar, da me potem na en in isti način zafrknejo kot so me že prej...Sprašujem se kak lahko znova in znova delam ene in iste napake??? Kot da sm stara 12 let in ne znam razmišljat s svojo glavo...No mogoče je tud v tem problem!
Ampak vedno si govorim...Poslušaj srce in ne razum! Res je to prava odločitev ja..Kak sm že sita vsega tega in same sebe, ker sm tak glupa!
Zdj bo nekdo reko, da naj neham jamrat in da naj kaj spremenim na tem...Ampak kak? Če mi kdo pove da se spremenim mu bom zlo hvaležna!
Mogoče res nism ne vem kak lepa, mogoče res nism ne vem kak suha, mogoče res nism ne vem kak super oseba, ampak čustva pa še zmer mam!!! Nekak se probavam prepričevat, da me ne prizadene vsaka stvar, ampak kaj ko js nism taka...Še zarad najmanjše malenkosti se sekiram! Ah ja...Res budala...Kaj čem drugega reč!!!! Tko sm jezna, da bi lahko praskala, grizla, pulila lase!! Menda bi še kaka klofuta priletela!!!
Vglavnem: Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr!!!

ok..mal mi je bolš :D